Najprestižnejše nogometno klubsko tekmovanje se je pričelo v sredini 50-ih let po predlogu novinarjev. V svoji več kot 60 letni zgodovini so se pravila večkrat spreminjala, a borba najmočnejših moštev je vedno privlačila ogromno množico gledalcev. Liga prvakov je danes najodmevnejši in najbogatejši nogometni klubski turnir.
Če je bil Di Stefano najboljši v petdesetih, Pele v šestdesetih, je sedemdesete obeležil Johan Cruyff. Nizozemca je najbolje opisal ravno argentinski junak zgornjih vrstic tega članka rekoč: ‘Ni napadalec, vendar veliko zadeva, branilec tudi ni, vendar ne izgubi nobene žoge, in tudi režiser ni, čeprav gradi igro na vsakem koščku igrišča. Vedno poda žogo v interesu soigralca in moštva’.
Nobene od evropskih nogometnih lig v tolikšni meri ne zaznamuje spopad dveh klubov kot je to značilno za špansko La Ligo, oziroma Real in Barcelono. No, starejši in mogoče celo pomembnejši je derbi (Old Firm) med glasgowskima Rangersi in Celticom ali med argentinskima Riverjem in Boco, toda le-ti in drugi (milanski ali rimski) na globalni ravni že vrsto let zaostajajo za El Clássicom.
O španskih nogometnih velikanih, Realu in Barceloni, smo pisali že pred nekaj tedni. Vmesni čas francoskega Eura so zapolnili stari in tudi nekateri novi evropski zvezdniki, mi pa se bomo vrnili zgodbam – neusahljivemu viru navdiha z največ navijači na svetu – Barci in Madridu, kot jima ljubkovalno pravijo njuni tifozi, navijači, simpatizerji, feni, sledilci […]
Madrid znova slavi svoje junake. Real Madrid CF je enajstič osvojil lovoriko najboljšega evropskega nogometnega kluba. Mestnega tekmeca, Atletica, je Real premagal po enajstmetrovkah (5:3), z golom Ronalda, potem ko je bil po rednem delu rezultat 1:1. Prevlado španskih klubov na Stari celini dopolnjuje Sevilla, ki je osvojila UEFA Evropsko ligo, drugo tekmovanje po veljavi. Paradoksalno, špansko prvenstvo, La Ligo, in španski kraljevi pokal, Copa del Rey, pa je osvojil katalonski velikan – Barcelona.