Od častnika do največjega klubskega tekmovanja
Najprestižnejše nogometno klubsko tekmovanje se je pričelo v sredini 50-ih let po predlogu novinarjev. V svoji več kot 60 letni zgodovini so se pravila večkrat spreminjala, a borba najmočnejših moštev je vedno privlačila ogromno množico gledalcev. Liga prvakov je danes najodmevnejši in najbogatejši nogometni klubski turnir.
Čeprav se je najmočnejše klubsko tekmovanje ustanovilo kmalu po 2. marcu 1955, ko se je na Dunaju odvijal prvi kongres UEFE, pobuda zanj ni prišla s strani Združenja evropskih nogometnih zvez. Začetniki organizacije so bolj nagibali k ustanovitvi reprezentančnega tekmovanja, francoski športni dnevnik L’Equipe pa je zagovarjal nastanek evropskega klubskega tekmovanja.
Tedanjemu uredniku časnika Gabrielu Hanotu se je ideja porodila po tekmi, ki je bila 14. decembra 1954 odigrana med Wolverhamptonom in madžarskim Honvedom. Angleški mediji so volkove po zmagi s 3:2 razglasili za najboljšo ekipo na svetu, Hanot pa je menil, da je za takšno označbo potrebno odigrati več tekem ali ustanoviti evropski turnir. S sodelavcem Jacquesom Ferranom, ki je leta prej poročal s podobnega tekmovanja v Južni Ameriki, sta oblikovala predlog za turnir, ki bi se pod reflektorji igral ob sredah zvečer, zato da bi lahko tekme spremljali tudi delavci. Sodelujoče ekipe naj bi se izbralo glede na to, kolikšno množico navijačev privlačijo, a kasneje se je uveljavilo pravilo, da nastopajo le državni prvaki.
V začetku aprila 1955 so se predstavnik povabljenih 16 ekip sestali in skupaj določili pravila novega tekmovanja. FIFA je turnir dovolila pod pogojem, da poteka pod okriljem UEFE in da državne zveze klubom udeležbo dovolijo. Pogoji so bili sprejeti in prva tekma za Evropski pokal državnih prvakov (European Champion Clubs’ Cup) je bil odigrana 4. septembra v Lizboni, kjer sta se pomerila tamkajšnji Sportnig in Partizan. Tekma se je končala z neodločenim izidom 3:3, na povratni tekmi v Beogradu pa so s 5:2 slavili Jugoslovani in se uvrstili dalje.
Tekmovanje je že v prvi sezoni privabilo množico gledalcev, več kot 33 tisoč si jih je v povprečju ogledalo tekme. Prvo finale je bilo odigrano v Parizu, kjer je slavil Real Madrid. Naslednje leto se je število sodelujočih ekip povečalo na 22. Uvodna leta tekmovanja je zaznamoval Real Madrid, ki je osvojil prvih pet turnirjev. Leta 1960 so se v Glasgowu naslova veselili pred rekordnimi 127 tisoč gledalci. Od takrat so na vrh prišli še drugi klubi, Ajax in Bayern sta v 70-ih pokal osvojila trikrat zapovrstjo, a nobenemu klubu ni uspela dolgoročna prevlada. Ajax je potreboval 22 let, da je osvojil novi naslov, Real Madrid je leta 1998 zmagal prvič po 32 letih, Bayern leta 2001 pa po 26 letih.
V sezoni 1991/92 je tekmovanje potekalo po novem sistemu, ko se je trem kvalifikacijskim fazam dodal še skupinski del. Osem ekip se je razvrstilo v dve skupine s štirimi moštvi, zmagovalca vsake sta se uvrstila v finale. Format se je izkazal uspešnega. V naslednji sezoni 1992/93 se je tako zgodila zadnja večja sprememba tekmovanja, ko se je oblikovala liga prvakov (Champions League), s čemer se je obudila ideja Hanota po komercializaciji in širjenju, saj je število ekip je zraslo na 32.
Prvi so pokal najvišje dvignili nogometaši Marseilla. V finalu so porazili Milan, ki se je veselil naslednjo sezono, ko so se znova uvedla polfinala. Skozi naslednja leta so se pravila nekoliko spreminjala in dopolnjevala, predvsem se je spreminjalo število skupin in način kvalifikacij. Do leta 1998 je bilo v tekmovanju dovoljeno sodelovati le enemu predstavniku oz. dvema, če je bil državni prvak branilec evropskega naslova, kasneje pa je lahko zaigralo več moštev iz ene držav. Največ zmag v novi eri tekmovanja ima s šestimi naslovi in prav toliko finali Real Madrid, ki je od spremembe tekmovanja edini obranil naslov prvaka. Los Blancosi se lahko pohvalijo še, da so z dvanajstimi zmagami rekorderji v celotni zgodovini najelitnejšega klubskega tekmovanja, sedem jih ima Milan, pet jim imajo Barcelona, Bayern in Liverpool, štiri ima Ajax. Slovenske barve je v rednem delu tekmovanja trikrat branil Maribor.